Birmanci na duhovnih vajah v Stični

V naselju je vse manj otrok, ki bi se igrali, ne da bi jih ob tem kdo od starejših usmerjal in vodil. Živimo v sistemu v katerem je treba že zgodaj pokazati rezultate. Veliko staršev se tako loti svojega otroka kot projekta in ga že zgodaj usmerjajo v jato vrhunskih športnikov ali  glasbenikov. Na mesto brezskrbne igre se vrivajo vodene obšolske dejavnosti. Rezultat te miselnosti je ta, da otroci niso več sposobni celostnega dojemanja situacije.  Sami se absolutno ne znajo in ne smejo več igrati, saj so sprogramirani na to, da jih ves čas nekdo animira.  Otrok, ki bi enega sončnih dni, ki se ravno porajajo, po pouku stopil na dvorišče in se ozrl naokoli, bi se gotovo poklapano spraševal: pa kje so vsi?!

Morda  zadovoljujejo socijalne potebe požrtvovalnih  animatorjev, kupujejo meglo od usposobljenih pastoralnih delavcev in žrtvujejo brezskrbno otroštvo, kot poceni delovna sila za udobno preživetje institucije, saj je le ta vložila veliko denarja v izgradnjo kraljestva dobička, moči ter nadzora.  Fotografije

P.S. Za letenje ne potrebuješ vere. Za letenje potrebuješ predvsem razumevanje letenja. Jonatan Livingston Galeb

This entry was posted in Uncategorized. Bookmark the permalink.

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s