Taizejsko srečanje v Ljubljani 2012

Prvi vtis, ki so ga dajali na armafleksih sedeči mladi v temačnem prostoru je bil, kot da si prišel na molitev v džamijo. Šele pogled na rejnika malega Jezusa, visoko nad oltarjem, je dajal občutek krščanske druščine. Čeravno sv. Jožef, na predvečer nedelje duhovnih poklicev, ni bil ravno v prvem planu, kakor bi verjetno dejal veliki Boštjan Hladnik, ki je prav na tem mestu spočel veliko svojih nesmrtnih otrok, bi si tesarja za zgled lahko vzel marsikateri novi in tudi stari dušni pastir. Sv. Jožef namreč ni nikoli zlorabil zaupanja Jezusovih staršev, od katerih ga je dobil v varstvo in vzgojo. No, pustimo to neprijetno temo, saj bo Jožef delavec godoval že čez nekaj dni, ko se začne šmarnična pobožnost in bo lahko takrat prišel malo bolj v ospredje. Vrnimo se, k srečanju mladih in nagovoru priorja Aloisa v katerem se je najprej spominjal srečanja v Ljubljani, leta 1987. To je bil čas, ko so se začele rušiti meje med vzhodom in zahodom Evrope. Danes, ko komunizma ni več smo še vedno soočeni s trpljenjem in smrtjo. Kristus pa ostaja, tako kot takrat, naše edino upanje in vir edinosti. Foto, Video

This entry was posted in Zgodilo se je!. Bookmark the permalink.

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s